»Mislim, da so taki standardi za razvoj gospodarstva in družbe pomembni. Bi pa jih bilo po moji oceni najprej pomembno vpeljevati v tista podjetja, ki se oglašujejo kot napredna in imajo visoke standarde trajnostnega razvoja postavljene že sedaj, kot tudi v podjetja, kjer ima država prevladujoč vpliv. [...] V kolikor dejansko želite konkretne rešitve, je pomembno, da so koraki manjši in predvsem, da – kot rečeno – država opravi svojo nalogo. Bizarno je namreč to, da se je prekarnost razrasla celo v javni upravi. In dokler bo tako, nam prav nobena strategija ne pomaga. Če želimo preiti v družbo znanja moramo prekarnost ukiniti. Če je ne bomo, bomo ostali, kjer smo.«
»Zagotavljanje dostojnega dela je steber trajnostnosti. Govorim pa lahko o tem vprašanju z dveh zornih kotov. Znotraj elektrotehnike oziroma elektroenergetike je za dostojnost dela poskrbljeno [...] Znotraj univerze pa stvari niso tako dobre. V času okrogle mize, ki ste jo pripravili pred štirimi leti, je bil največji problem v raziskovalcih. Če so predavatelji po dolgem in pogosto napornem postopku v veliki večini le prišli do profesure, se je med raziskovalci pogosto dogajalo, da so tudi po 10, 15 letih dela pogodbe o zaposlovanju podaljševali na letni ravni. Kar pomeni, da so bili ti ljudje čisti prekarci. To smo na Fakulteti za elektrotehniko začeli urejati že tedaj, na ravni univerze pa smo sedaj sprejeli navodilo, da se seniorne raziskovalce – se pravi raziskovalce, ki delajo dlje časa v okviru fakultet in inštitutov – zaposli za nedoločen čas.«
Intervju z Igorjem Papičem.
»Prekariat bi opredelila kot skupino, za katero so značilni izkoriščanost, dvom in nejasen, negotov pogled naprej. V tej skupini je največ mladih, z izzivi katerih se pri svojem delu pogosto srečujem. Gre za resen problem. Tako znotraj inštitucij Evropske unije kot tudi znotraj posameznih držav članic. V času najgloblje krize je bil v Uniji vsak četrti človek, mlajši od 25 let, brez službe. Prekarnost je problem evropske, ne zgolj slovenske družbe, in to se je pokazalo v zadnjih petih letih.«
»Vse kaže, da bo na trgu delovne sile pravega delavstva v bodoče vse manj, prekarcev pa vse več, kar seveda v teoriji pomeni, da se bodo energije premešale. Vprašanje pa seveda je, če se bo iz tega ustvarila dovolj eksplozivna zmes, da bo radikalno spremenila razvojni tok zgodovine, in stvari - predvsem tiste, ki se tičejo statusa delovne sile - postavila tako, kot naj bi v idealnem svetu bile.«
Intervju z Laibachom.
"Uvedba standarda (za družbeno odgovorno vodenje podjetij in neprekarno zaposlovanje) bi bila dobrodošla. Tako, kot podjetja razlikujemo po kakovosti njihovih izdelkov, jih bomo morali začeti tudi po njihovi skrbi za zaposlene in okoljskemu odtisu, ki ga puščajo.«