Ksenija Klampfer: Prekarnost je nekaj sprevrženega
Ksenija Klampfer je nova ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na uvodni predstavitvi v Državnem zboru je odpravo prekarnosti izpostavila kot eno ključnih prioritet svojega mandata. Negativen odtis, ki ga prekarnost pušča na posamezniku in na družbi, je razčlenila podrobno, zato nas je njen pogled na probleme, s katerimi se ljudje srečujejo zaradi prekarnosti in na predvidene rešitve, zelo zanimal.
Črt Poglajen, politični analitik, ned. 09.12.2018, 09:00
Foto: Črt Poglajen
Dejali ste, da je prekarnost na pol poti med redno zaposlitvijo in brezposelnostjo…
Točno tako. Prekarnost je po svoji naravi na pol poti med redno zaposlitvijo in brezposelnostjo. Človek, ki dela prekarno je sočasno zaposlen in ni zaposlen, kot bi bilo potrebno. Ima določene pravice, nima pa vseh pravic, ki jih zakonodaja predpisuje za tipične zaposlitve oziroma zaposlitve za nedoločen čas.
Prekarnost je v resnici nekaj sprevrženega. Kot družba ne smemo pustiti, da bi se razraščala naprej in postala norma. Zato moramo ozavestiti tako javnost, da na problem gleda celovito, kot tudi delavce same, ki se pogosto sploh ne zavedajo problematičnosti in pomanjkanja pravic, do katerega zaradi prekarnosti pride. V ta proces pa je nujno vključiti tudi delodajalce. Tiste, ki delo zlorabljajo na ta način, bi bilo potrebno izpostaviti, da bi vedenje o neustreznosti in neetičnosti njihovega delovanja postalo znano tudi njihovim kolegom, ne le potencialnim zaposlenim.
Kaj so torej tisti elementi, ki posamezno vrsto dela delajo prekarno?
Vemo, kateri elementi so pogoj dostojnega dela. Če je nekdo plačan pod nivojem, ki je za neko delo predpisan, če se mu ne omogoča nekega normalno dolgega delavnika, če se ure, ki jih preživi ob delu, sproti brišejo, ali se mu ne dovoli odhoda na bolniško, lahko definitivno govorimo o elementih prekarnosti. To pogledno, bi rekla, da so prekarna lahko tudi dela za nedoločen čas, če ne ustrezajo osnovnim standardom.
Kakšne so družbene posledice prekarnosti?
Družbene posledice prakarnosti je mogoče zaslediti na vseh ključnih nivojih. Od položaja, v katerem je posameznik sam, do položaja, v katerem je njegova družina in krog ljudi, ki so mu blizu, in položaja, v katerem je država.
Če je človek dlje časa izpostavljen pritiskom, ki so posledica prekarnosti, to vsekakor močno vpliva tudi na njegovo odločitev glede otrok in družine. Marsikdo se ne odloči za to, da bo postal starš, ker se boji, da s svojimi prejemki otrokom ne bo mogel zagotoviti izobrazbe in ostalih pogojev, ki so pomembni za kakovostno odraščanje. Če zaradi nizkih prejemkov čedalje več prekarcev plačuje minimalne prispevke, postaja vse šibkejša tudi socialna država. S tem se začne slabiti celoten sistem. Da ne govorim o tem, da bodo tisti, ki bodo lahko, izkoristili prvo priložnost za to, da bi si delo našli v tujini.
Na uvodnem zaslišanju v Državnem zboru ste posebno izpostavili samozaposlene mlade mame. Kako prekarnost vpliva na delovanje družine in na odnos, ki ga imajo prekarno zaposlene mame do otrok?
Ženska, ki je pod stalnim pritiskom, ki je prestrašena in ne ve, ali bo naslednji dan še imela službo, ali bo prisiljena v popolnoma nov krog iskanja zaposlitve, težko opravlja vse, kar zajema običajno družinsko življenje. Težko si vzame bolniško, če otrok zboli, ker sta oba odvisna od denarja, ki ga zasluži. Težko si vzame bolniško, ko sama zboli. To pa ima neposredne in tudi prenesene posledice. Bolezen traja dlje, kot bi trajala, če bi jo ustrezno pozdravila, poleg tega pa pusti posledice, ki bodo do izraza prišle v starosti.
Čas in predvsem energija, ki jo mora prekarno zaposlen človek posvečati delu, je neproporcionalna, zato pride do izgorevanja. Težko se posveti otrokom in starševstvu, težko ima pristen, dejaven odnos s prijatelji in širšo okolico. Tak položaj spremljajo občutki nemoči in izoliranosti, ki imajo vsekakor negativne posledice na vse odnose.
Koalicijska pogodba predvideva, da bo država odpravila prekarne oblike dela in s tem podala vzgled zasebnemu sektorju. Na katerih področjih boste najprej ukrepali? Katere vrste prekarnega dela boste odpravili najprej?
Prekarnosti se je po mojem mnenju potrebno lotiti sistemsko, da ne bi z nekimi polpremišljenimi ukrepi, ki bi prekarnost odpravljali na eni strani, prekarnost odpirali na drugi. Zato smo se že lotili oblikovanja medresorske skupine, ki bo pripravila strategijo in konkretne ukrepe.
Kako daleč ste z oblikovanjem omenjene medresorske skupine?
Trenutno smo poslali na ministrstva poziv, da nam posredujejo imena tistih, ki bodo v medresorski skupini zastopali njihov pogled. Smo v uvodni fazi, smo pa postopke že začeli.
Bodo v skupino vključeni samo člani ministrstev?
Pri delu medresorske delovne skupine bodo lahko sodelovali tudi člani civilne družbe in sindikatov, ker so oni tisti, ki imajo neposreden stik s posledicami prekarnosti. Ključno namreč je, da imamo ob oblikovanju rešitev tudi povsem praktičen pogled.
Če se posvetiva tistim ukrepom, ki ste jih za odpravo predvideli v koalicijski pogodbi. Kateri ukrep bo po vašem prvi dobil zeleno luč? Bo to minimalna plača za agencijske delavce na čakanju, ureditev zdravstvenega in pokojninskega statusa samozaposlenih, vključevanje civilnih pogodb v definicijo delovnega razmerja, zaustavitev veriženja pogodb za določen čas, ali krepitev delovne inšpekcije?
Potrebno se bo lotiti večjih procesov hkrati. Bi pa morda na tem mestu izpostavila opolnomočenje Inšpektorata za delo. Danes imamo pri inšpektoratu zaposlenih 45 inšpektorjev. Poslovnih subjektov pa je pri nas 210.000. Da bi izboljšali učinkovitost in delo inšpektorata, moramo število inšpektorjev povečati. Ni pa to edino, kar je potrebno narediti. Izboljšati je potrebno tudi poslovne procese, poleg tega pa poskrbeti tudi za posodobitev informacijskih sistemov, ki bodo inšpektorjem omogočali hitrejšo in lažjo zaznavo zlorab.
Ali ste seznanjeni s peticijo »Sprejetje ukrepov za odpravo prekarnosti«?
S peticijo sem seznanjena. Podpisali so jo nekateri zelo pomembni strokovnjaki, kar vprašanju prekarnosti dodaja težo, sočasno pa predstavnike ministrstev in vlade dodatno motivira k aktivnemu soočanju s temo.
Standard neprekarnega zaposlovanja in na njem temelječ Certifikat za družbeno odgovorno vodenje podjetij in neprekarno zaposlovanje sta tik pred implementacijo. Kako bo njuna vpeljava po vašem vplivala na obseg prekarnosti?
Vpeljava standarda neprekarnega zaposlovanja je odlična ideja, ki jo osebno zelo podpiram. Prepričana sem, da bo v soočanje s prekarnostjo vpeljala pomembna nova izhodišča, ki bodo olajšala delo vseh, ki se s tem problemom ukvarjajo. Ko bodo velika, uspešna podjetja uveljavila certifikat, jim bodo sledili ambiciozni podjetniki, ki želijo biti med najboljšimi tudi po standardih odnosa do zaposlenih in do dela.
Pa država? Mislite, da bo država kot največji zaposlovalec, ki je sočasno tudi največji prekarni zaposlovalec delala v skladu s tem standardom?
Bo. Tu računam na pomoč ministra za javno upravo. Potrebno je pogledati vse outsorcinge, ki jih javna uprava ima. Poleg tega pa je potrebno preveriti tudi pogoje pri javnih razpisih. Da tu ne bi prišlo do siljenja v prekarnost. Pa tudi volonterska pripravništva, ki so bila v pretežni meri v javnem sektorju že odpravljena, pa vendar še ne v celoti.