Aleš Šabeder: Negotovost zaposlitve je pogosto povezana s težavami v duševnem zdravju, pa tudi s prezgodnjim pojavom kroničnih bolezni
Aleš Šabeder je minister za zdravje. Delal je znotraj velikih gospodarskih sistemov, kot sta Petrol in Mercator, pred volitvami 2018 pa je vodil Univerzitetni klinični center Ljubljana, največjo zdravstveno institucijo v državi. Za pogovor z njim smo se odločili, ker prekarnost na zdravstvo vpliva tako posredno, kot neposredno. Zaradi nje je manj prihodkov, ki jih sistem dobi za delovanje, poškodbe na delu in psihične bolezni pa so pogostejše. Andrej Šabeder je prvi zdravstveni minister, ki je bil pripravljen spregovoriti tudi o tej temi.
Črt Poglajen,
politični analitik, Ljubljana, tor. 25.10.2019
Kolegica Brigite Ferlič Žgajnar je svoj razmislek začela z: »Če pade zdravstvo, pade LMŠ«. Reforma zdravstva je res ena ključnih, ki si jih je zadala koalicija. Kateri so tisti ukrepi, pri katerih boste kot minister za zdravje na vsak način vztrajali, da se bodo do konca mandata izvedli?
Z delom smo začeli konec letošnjega marca in si
takoj postavili prioritete. Mogoče ne gre tako hitro, kot bi si želeli, se jih
pa vsekakor držimo. Korak za korakom rešujemo problematiko družinske medicine,
zdravstvene nege, zelo intenzivno pripravljamo za družbo nujen Zakon o
dolgotrajni oskrbi. Med glavnimi projekti je skrajševanje nedopustno dolgih
čakalnih vrst. Urejamo zdravstveno zavarovanje.
Naš cilj je zagotavljati javno zdravstveno oskrbo dostopno vsem. To so
glavne letošnje prioritete na katerih vztrajamo, poleg njih pa seveda vsak dan rešujemo
kup malih in velikih problemov.
Omenili ste skrajševanje nedopustno dolgih čakalnih vrst. Dejali ste, da ste na tem področju septembra morali začeti povsem z začetka. Kje so bile težave največje? Čemu je bilo potrebno stvari zastaviti na novo?
Ko sem prišel na ministrstvo je bil projekt skrajševanja čakalnih vrst že ustavljen. Edina oseba, ki se je s tem še ukvarjala, je dala odpoved. Ko se je izkazalo, da pri podatkih o čakalnih dobah vlada zmeda, je postalo jasno, da bo tu potrebno narediti radikalnejše korake. Vse je bilo potrebno vzpostaviti na novo. Oblikovali smo skupino, ki se ukvarja s tem področjem. In od tedaj smo uredili podatke o čakanju. Naredili pa smo tudi razmislek o novih, bolj uspešnih rešitvah za ureditev tega področja. Pripravili smo tudi temelje za sam pilotni projekt.
Pri skrajševanju čakalnih vrst smo se za začetek lotili ortopedije, področja, ki je med petimi najbolj kritičnimi v zdravstvu, poleg tega pa še dermatologije, nevrologije, kardiologije in revmatologije.
Vzporedno rešujemo tudi informacijske sisteme v zdravstvu. Naša ideja je
poenotenje celotnega sistema. V tem trenutku se izločajo tehnične napake, sodelujemo
s posameznimi javnimi zdravstvenimi zavodi, ki so na koncu odgovorni, da
zagotovijo podatke v skladu s pravili, ki veljajo za čakalne sezname. To seveda
ne bo končano v enem mesecu. Najbrž niti ne v enem letu. Poenotenje
informacijskega sistema je namreč srednjeročni projekt. Tudi pilotni projekt je
pokazal, da je urejen in enoten informacijski sistem predpogoj za uspešno
skrajševanje čakalnih vrst.
Pri pogajanjih o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno je septembra do največjega razhajanja med vlado in Levico prišlo pri opredelitvi termina. Vi ste predlagali, da se prenos vključi v celostne zakonske predloge, ki bodo vloženi junija prihodnje leto, Levica pa, da se jih vključi še v letošnji jeseni. Je v tem trenutku mogoče oceniti, kdaj bo do prinosa prišlo?
Trenutno je tako, da smo v sklopu usklajevan z Levico o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja proučevali različne možnosti. Med njimi je bilo tudi ukinjanje dopolnilnega zavarovanja v dveh korakih. V prvem bi ukinili dopolnilno zavarovanje in uvedli obvezni pavšalni prispevek, ki bi se zbiral na ZZZS, v drugem pa bi se pripravila celovita rešitev v obliki novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kjer bi šli v smeri večje solidarnosti in pravičnosti pri določanju višine prispevka za posamezne kategorije. Za ta predlog v dveh korakih zdaj iščejo politično podporo. Če je ne bo, se bomo držali svoje časovnice, kar pomeni, da bomo celovito uredili področje zdravstvenega zavarovanja naslednje leto. Če podpora koalicije bo, bo prvi korak – to je ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – sprejet že letos.
Kakšen je položaj Slovenije pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu, če ga primerjamo s položajem, ki ga imajo na danem področju v drugih državah članicah EU?
Evropski sistem varnosti in zdravja pri delu temelji na prepričanju, da je potrebno obveznost zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu naložiti delodajalcu. Ker delodajalec z organizacijo svoje dejavnosti neposredno povzroča tveganja za varnost in zdravje pri delu, mora on sprejeti ustrezne ukrepe. Po grobih ocenah in na splošno bi sicer rekel, da je položaj na tem področju pri nas nekje v evropskem povprečju.
Imamo kar nekaj delodajalcev, ki so prepoznali, da je vlaganje v ljudi
najboljša naložba, in da so ljudje najboljši kapital. Vendar se bojim, da jih
je premalo in da je splošna kultura varnosti in zdravja pri delu še vedno
prenizka. Še vedno je veliko delodajalcev, ki področja zagotavljanja varnosti
in zdravja pri delu ne vidijo kot priložnosti za boljše tudi poslovne
rezultate. Pristojni inšpektorat tako ugotavlja, da je notranjih kompetenc o
varnosti pri delu zelo malo. Smo med redkimi, ki imajo izdelavo izjav o varnosti
pri delu v domeni zunanjih izvajalcev. Ne v domeni podjetij samih. Zato so delodajalci
dejansko zelo slabo seznanjeni z njihovo vsebino. Da bi stanje spremenili bi
morali prenoviti pravilnik o poklicnih boleznih. To nam nalaga Evropska
komisija v okvirni direktivi, kjer predpisuje skupne elemente, procese in
mehanizme, ki jih mora vsaka država članica upoštevati pri oblikovanju svojega
sistema zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
Zdravstvo bo, zaradi spremenjene ocene gospodarskih trendov, v proračunu za prihodnje leto dobilo za odstotek manj sredstev, kot je bilo prvotno načrtovano. Se pravi za 2 milijona evrov manj. Kako se bo to odrazilo v praksi? Kje bo predvidenih sredstev manj?
Več kot 90 odstotkov proračuna Ministrstva za zdravje je razdeljenih v naprej. Zmanjšanje sredstev bo do izraza prišlo predvsem pri prepotrebnih investicijah v zdravstvu, pa tudi pri hitrosti skrajševanja čakalnih dob in pri preventivnih projektih.
Kako bi opredelili prekarno delo? Kateri elementi so po vaši presoji lastni tem vrstam dela?
Prekarno delo razumem kot delo, pri katerem ni jasne in zagotovljene socialne, pravne in ekonomske varnosti. Se pravi, delo, ki praviloma ni dolgotrajno, kjer zaslužek ni zanesljiv in pogosto ne zagotavlja dostojnega preživetja, zato so ljudje pod stalnim pritiskom. Prekarni delavec je tisti, ki bi po veljavni zakonodaji moral biti zaposlen.
Zelo pomemben element je po mojem mnenju pri razumevanju prekarnosti vprašanje prostovoljnosti. Če delodajalci zaradi svoje preračunljivosti delavca sili v espe, to delo razumem kot prekarno. So pa poklici in ljudje, ki jim več svobode in delo pri različnih delodajalcih, ustreza oziroma jim ne predstavlja prevelikega stresa. Mislim pa, da so ti v manjšini.
Kateri elementi so po vaši presoji lastni različnih oblikam prekarnega dela? V čem se prekarno delo loči od rednega?
Kot rečeno: prekarno delo pomeni negotovost glede pridobitve, ohranitve ali izgube nepretrgane plačane zaposlitve. Ni pravil glede utemeljenega razloga za odpoved, ni odpovednega roka, ni odpravnine. Plačilo pogosto ne zagotavlja minimalne plače. Pogosto je neredno. Delovniki so predolgi ali prekratki. Delovne ure so nepredvidljive. Tveganje poklicnih bolezni in poškodb je zaradi nezadostne varnosti in zdravja pri dleu večja. Socialna varnost je slabša. Ni zagotovljenega izobraževanja in usposabljanja.
Z vplivom atipičnih oblik dela in prekarnosti, na zaposlene so se ukvarjali strokovnjaki, kot sta predstojnik Centra za medicino dela in Centra za medicino športa pri Zavodu za varstvo pri delu, dr. Marjan Bilban in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, dr. Metoda Dodič Fikfak. Kakšni so zdravstveni problemi, s katerimi se najpogosteje srečujejo prekarci?
Podatkov oz. študij o zdravstvenih problemih povezanih s prekarnim delom v Sloveniji (še) nimamo. Gre za negotove oblike dela, ki so pogosto povezane z nižjo socialno varnostjo. Strokovnjaki govorijo o prezentizmu prekarnih delavcev, kar pomeni, da pogosto delajo tudi, ko so bolni, do trenutka, ko je njihovo zdravstveno stanje že precej resno. Negotovost zaposlitve je pogosto povezana s težavami v duševnem zdravju, pa tudi s prezgodnjim pojavom kroničnih bolezni.
Četrta industrijska revolucija prinaša tehnološke inovacije tako v medicino kot v zdravstvo. Katere bodo po vašem največje prednosti, ki jih bo na to področje prinesel napredek?
Tehnološke inovacije vsekakor prispevajo k izboljšanju varnosti in kakovosti zdravstvene obravnave pacientov. Dvigujejo kakovost našega življenja na sploh in s tem se dvigujejo tudi naša pričakovanja glede zdravstvenega varstva, izvajalcev zdravstvene dejavnosti in zaposlenih v zdravstvu. Posledica novih tehnologij je doseganje boljših izidov zdravljenja, kar vključuje tudi rehabilitacijo.
Največje prednosti tehnoloških inovacij v zdravstvu so v učinkovitejšem zdravljenju z hitrejšimi, natančnejšimi in manj invazivnimi postopki zdravstvene obravnave. Pomembne so na primer inovacije na področju 3D tiskanja organov, protetike s tako imenovano medicino po meri, inovacije na biološkem področju. Razvoj vodi v zmanjševanje genetskih obolenj in s tem povezanega trpljenja. Pomembne so tudi spremembe v preizkušanju zdravil. In vsesplošna digitalizacija z reorganizacijo staromodne birokracije, vendar z upoštevanjem varstva osebnih podatkov.
Kako pa bodo vse te spremembe vplivale na zdravstveni sistem, ki predstavlja enega temeljev socialne države?
Vpeljava novih tehnologij vsekakor terja tudi širše, sistemske ukrepe. Brez napredka na tej ravni tudi tehnologije ne bodo imele željenega učinka. Je pa pot, ki jo moramo na tem področju narediti, glede na velikost in kompleksnost zdravstva, naporna. Sistem namreč ni pretirano fleksibilen, tako da bo potrebno veliko energije, da bi ga posodobili. Prepričan sem, da bo tehnološke inovacije potrebno uvesti postopno, z razmislekom, predvsem pa bo pred očmi potrebno imeti opozorila ljudi, ki v zdravstvu delajo. Pozorni pa bomo ves čas morali biti tudi, da z novostmi ne bomo uvajali neenakosti. Da bodo lahko prednosti novih metod koristili vsi.