Aleš Šabeder: Negotovost zaposlitve je pogosto povezana s težavami v duševnem zdravju, pa tudi s prezgodnjim pojavom kroničnih bolezni

Z delom smo začeli konec letošnjega marca in si takoj postavili prioritete. Mogoče ne gre tako hitro, kot bi si želeli, se jih pa vsekakor držimo. Korak za korakom rešujemo problematiko družinske medicine, zdravstvene nege, zelo intenzivno pripravljamo za družbo nujen Zakon o dolgotrajni oskrbi. Med glavnimi projekti je skrajševanje nedopustno dolgih čakalnih vrst. Urejamo zdravstveno zavarovanje. Naš cilj je zagotavljati javno zdravstveno oskrbo dostopno vsem. To so glavne letošnje prioritete na katerih vztrajamo, poleg njih pa seveda vsak dan rešujemo kup malih in velikih problemov.

Omenili ste skrajševanje nedopustno dolgih čakalnih vrst. Dejali ste, da ste na tem področju septembra morali začeti povsem z začetka. Kje so bile težave največje? Čemu je bilo potrebno stvari zastaviti na novo?

Ko sem prišel na ministrstvo je bil projekt skrajševanja čakalnih vrst že ustavljen. Edina oseba, ki se je s tem še ukvarjala, je dala odpoved. Ko se je izkazalo, da pri podatkih o čakalnih dobah vlada zmeda, je postalo jasno, da bo tu potrebno narediti radikalnejše korake. Vse je bilo potrebno vzpostaviti na novo. Oblikovali smo skupino, ki se ukvarja s tem področjem. In od tedaj smo uredili podatke o čakanju. Naredili pa smo tudi razmislek o novih, bolj uspešnih rešitvah za ureditev tega področja. Pripravili smo tudi temelje za sam pilotni projekt.

Pri skrajševanju čakalnih vrst smo se za začetek lotili ortopedije, področja, ki je med petimi najbolj kritičnimi v zdravstvu, poleg tega pa še dermatologije, nevrologije, kardiologije in revmatologije.

Vzporedno rešujemo tudi informacijske sisteme v zdravstvu. Naša ideja je poenotenje celotnega sistema. V tem trenutku se izločajo tehnične napake, sodelujemo s posameznimi javnimi zdravstvenimi zavodi, ki so na koncu odgovorni, da zagotovijo podatke v skladu s pravili, ki veljajo za čakalne sezname. To seveda ne bo končano v enem mesecu. Najbrž niti ne v enem letu. Poenotenje informacijskega sistema je namreč srednjeročni projekt. Tudi pilotni projekt je pokazal, da je urejen in enoten informacijski sistem predpogoj za uspešno skrajševanje čakalnih vrst.

Trenutno je tako, da smo v sklopu usklajevan z Levico o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja proučevali različne možnosti. Med njimi je bilo tudi ukinjanje dopolnilnega zavarovanja v dveh korakih. V prvem bi ukinili dopolnilno zavarovanje in uvedli obvezni pavšalni prispevek, ki bi se zbiral na ZZZS, v drugem pa bi se pripravila celovita rešitev v obliki novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kjer bi šli v smeri večje solidarnosti in pravičnosti pri določanju višine prispevka za posamezne kategorije. Za ta predlog v dveh korakih zdaj iščejo politično podporo. Če je ne bo, se bomo držali svoje časovnice, kar pomeni, da bomo celovito uredili področje zdravstvenega zavarovanja naslednje leto. Če podpora koalicije bo, bo prvi korak – to je ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – sprejet že letos.

Kakšen je položaj Slovenije pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu, če ga primerjamo s položajem, ki ga imajo na danem področju v drugih državah članicah EU?

Evropski sistem varnosti in zdravja pri delu temelji na prepričanju, da je potrebno obveznost zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu naložiti delodajalcu. Ker delodajalec z organizacijo svoje dejavnosti neposredno povzroča tveganja za varnost in zdravje pri delu, mora on sprejeti ustrezne ukrepe. Po grobih ocenah in na splošno bi sicer rekel, da je položaj na tem področju pri nas nekje v evropskem povprečju.

Imamo kar nekaj delodajalcev, ki so prepoznali, da je vlaganje v ljudi najboljša naložba, in da so ljudje najboljši kapital. Vendar se bojim, da jih je premalo in da je splošna kultura varnosti in zdravja pri delu še vedno prenizka. Še vedno je veliko delodajalcev, ki področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ne vidijo kot priložnosti za boljše tudi poslovne rezultate. Pristojni inšpektorat tako ugotavlja, da je notranjih kompetenc o varnosti pri delu zelo malo. Smo med redkimi, ki imajo izdelavo izjav o varnosti pri delu v domeni zunanjih izvajalcev. Ne v domeni podjetij samih. Zato so delodajalci dejansko zelo slabo seznanjeni z njihovo vsebino. Da bi stanje spremenili bi morali prenoviti pravilnik o poklicnih boleznih. To nam nalaga Evropska komisija v okvirni direktivi, kjer predpisuje skupne elemente, procese in mehanizme, ki jih mora vsaka država članica upoštevati pri oblikovanju svojega sistema zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.

Zdravstvo bo, zaradi spremenjene ocene gospodarskih trendov, v proračunu za prihodnje leto dobilo za odstotek manj sredstev, kot je bilo prvotno načrtovano. Se pravi za 2 milijona evrov manj. Kako se bo to odrazilo v praksi? Kje bo predvidenih sredstev manj?

Več kot 90 odstotkov proračuna Ministrstva za zdravje je razdeljenih v naprej. Zmanjšanje sredstev bo do izraza prišlo predvsem pri prepotrebnih investicijah v zdravstvu, pa tudi pri hitrosti skrajševanja čakalnih dob in pri preventivnih projektih.